Odkrili nenavadno "superzemljo", ki je pritegnila pozornost astronomov

Kakšnih 154 svetlobnih let daleč obstaja zvezda, z maso okoli 40 odstotkov mase Sonca, okoli katere kroži "superzemlja".

O odkritju eksoplaneta je pred kratkim poročala Nasa, medijsko pozornost pa je planet pridobil predvsem zaradi nenavadnih značilnosti.

Da okoli zvezde, rdeče pritlikavke kakšnih 154 svetlobnih let daleč kroži planet, so astronomi prvič posumili že pred nekaj leti, ko so ugotovili, da "nekaj" približno vsake štiri dni malce zatemni njeno svetlobo, kar so zaznali občutljivi aparati na teleskopih.

Ker tovrstne zatemnitve pogosto lahko izdajajo prisotnost planeta, so vesoljske in zemeljske teleskope usmerili proti zvezdi.

Iz dodatnih opazovanj pa so lahko izluščili tudi druge podatke o objektu.

Novo leto vsake štiri dni

Tako so ugotovili, da gre v resnici za planet, ki so ga poimenovali TOI-1846 b.

Opazovanja so pokazala, da okoli matične zvezde kroži na razdalji, ki je manjša kot razdalja med Soncem in najbližjim planetom, Merkurjem.

Prav zaradi te majhne razdalje matično zvezdo obkroži v nekaj manj kot štirih dneh. Povedano drugače: če bi živeli na tem planetu, bi novo leto praznovali vsake štiri dni.

Planet pa je zanimiv tudi zato, ker spada v redko kategorijo planetov, ki jo astronomi imenujejo "vrzel v premeru" (angleško: "radius gap").

Gre za planete, ki se po velikosti uvrščajo med majhne, skalnate planete, kot je Zemlja, in večje plinaste, kot je recimo Neptun.

Vroč planet, ki pa morda ima ocean

Izkazalo se je, da je TOI-1846 b skoraj dvakrat večji od Zemlje in štirikrat masivnejši. Njegova matična zvezda je v primerjavi s Soncem hladna, njena površinska temperatura je okoli 3.300 stopinj Celzija, kar je za okoli 2.200 stopinj manj kot površinska temperatura Sonca.

Še vedno pa je to dovolj, da toplota, ki jo oddaja matična zvezda, površino planeta segreje na okoli 315 stopinj.

A kljub temu raziskovalci menijo, da bi planet kljub temu lahko vseboval vodo.

Novoodkriti planet je namreč verjetno tudi plimsko zaklenjen, kar pomeni, da je ena stran vedno obrnjena proti zvezdi, druga pa ostaja v temi.

Prav ta temperaturni kontrast bi lahko omogočil, da se voda zadrži v hladnejših predelih, odvisno od tega, kako se toplota prenaša skozi atmosfero.

Znanstveniki namreč domnevajo, da ima TOI-1846 b trdno kamnito jedro, na njem pa debelo plast ledu, nad katero se razprostira tanek sloj atmosfere in morda celo plitev ocean.

Superzemlja, ki morda lahko vzdržuje ali gosti življenje

Zaradi vseh teh značilnosti so planet označili za tako imenovano superzemljo.

Zdaj Nasini znanstveniki upajo, da bodo proti planetu kmalu usmerili tudi vesoljski teleskop James Webb, ki raziskuje vesolje s pomočjo infrardeče svetlobe, in na ta način preučili njegovo atmosfero.

Če bodo pogoji ustrezni, bi Webb lahko zaznal sledi vodne pare, metana, ogljikovega dioksida ali drugih plinov.

To pa bi oddaljeni eksoplanet lahko uvrstilo tudi na spisek tistih, ki morda skrivajo življenje.

Raziskovalci tudi verjamejo, da TOI-1846 b morda ni sam.

Subtilna odstopanja v njegovi orbiti namigujejo, da bi se v istem sistemu lahko skrival še en planet, verjetno dlje stran, v hladnejšem in potencialno bolj bivalnem območju.

Ker rdeče pritlikavke predstavljajo približno 75 odstotkov vseh zvezd v naši galaksiji, bi raziskovanje planetov, kot je TOI-1846 b, lahko razkrilo, koliko potencialno bivalnih svetov se še skriva na našem galaktičnem "dvorišču", piše portal Mail Online, ki poroča o odkritju.